Ekonomsko odvisna oseba po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) je zgolj ekonomsko odvisna od enega naročnika, ker pridobi najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov od tega naročnika, sicer pa delo opravlja samostojno kot samozaposlena oseba. Delo opravlja osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa, vendar nima zaposlenih, dela pa na podlagi civilne pogodbe.
V skladu z določili ZDR-1 je ekonomsko odvisni osebi zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo. Tako lahko ekonomsko odvisna oseba zahteva prepoved diskriminacije, upoštevanje minimalnih odpovednih rokov pri odpovedi razmerja, prepoved odpovedi civilne pogodbe ob neutemeljenih odpovednih razlogih in zagotavljanje odškodninske odgovornost. Glede zagotavljanja plačila za pogodbeno dogovorjeno delo je določeno, da lahko ekonomsko odvisna oseba zahteva od naročnika plačilo, ki mora biti primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter upoštevaje obveznost plačila davkov in prispevkov. Vendar to ne pomeni, da mora naročnik ekonomsko odvisni osebi plačati davke in prispevke – za to mora ekonomsko odvisna oseba poskrbeti sama.
Po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta je ekonomsko odvisna oseba dolžna obvestiti naročnika o pogojih, pod katerimi deluje, tako da mu izroči vsa dokazila in informacije, ki so potrebne za presojo ekonomske odvisnosti.
Ob tem naj dodam, da te samozaposlene osebe ne smemo zamenjati za prikrita delovna razmerja (razmerja, pri katerih obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, a so po obliki sklenjena kot civilna razmerja). V teh primerih gre za zlorabo zakona, kar pomeni, da te osebe lahko pred pristojnim delovnim sodiščem uveljavljajo delovno razmerje in posledično celotno delovnopravno varstvo.
